Veslaške naprave

Da, veslaška naprava je zelo dobra izbira za hujšanje, ker pri vadbi ne delajo samo roke, ampak skoraj celo telo. Pri pravilnem veslanju aktivirate noge, zadnjico, hrbet, ramena, roke in trebušne mišice, zato je poraba energije lahko zelo visoka.

Velika prednost veslanja je, da združuje kardio vadbo in krepitev mišic. To pomeni, da hkrati izboljšujete kondicijo, kurite kalorije in krepite telo. Intenzivno veslanje lahko porabi veliko energije, vendar je končni rezultat vedno odvisen od trajanja vadbe, intenzivnosti, telesne teže, prehrane in rednosti treninga.

Za hujšanje je najbolje začeti z zmerno vadbo 20–30 minut, 3- do 4-krat na teden, nato pa postopoma povečati čas ali intenzivnost. Pomembno je tudi, da veslate pravilno – gib se začne z nogami, nadaljuje s trupom in šele na koncu z rokami.

Najbolj tiha izbira je običajno magnetna veslaška naprava. Magnetni upor deluje gladko in skoraj neslišno, zato je takšna naprava zelo primerna za stanovanja, bloke in domačo vadbo, kjer ne želite motiti drugih.

Vodna veslaška naprava je prav tako precej tiha, vendar se med vadbo sliši prijeten zvok vode v rezervoarju. Ta zvok je za večino uporabnikov prednost, ker daje bolj naraven občutek veslanja.

Zračna veslaška naprava je praviloma najglasnejša, saj upor ustvarja ventilator oziroma zračni vztrajnik. Je odlična za intenziven trening, ni pa najboljša izbira, če iščete čim tišjo napravo za stanovanje.

Zračna veslaška naprava je praviloma najglasnejša med veslaškimi napravami, ker upor ustvarja ventilator oziroma zračni vztrajnik. Med veslanjem se sliši pretok zraka – podobno kot pri močnejšem ventilatorju. Bolj intenzivno kot veslate, hitreje se vrti vztrajnik in glasnejša je naprava.

Veslanje je praviloma manj obremenjujoče za sklepe kot tek, ker pri gibanju ni udarcev ob podlago. Zato je veslaška naprava dobra izbira za ljudi, ki želijo učinkovito kardio vadbo, vendar jim tek ne ustreza zaradi kolen, gležnjev ali kolkov.

Vseeno pa to ne pomeni, da je veslanje avtomatsko primerno za vsakogar. Pri veslanju kolena sodelujejo pri vsakem potisku, zato je zelo pomembna pravilna tehnika. Gib naj se začne z nogami, hrbet mora ostati raven, poteg z rokami pa pride šele na koncu. Če veslate sunkovito, s prevelikim uporom ali z napačno držo, lahko po nepotrebnem obremenite kolena, križ ali ramena.

Pomembni so stabilna tirnica, udoben sedež, kakovostna kolesca sedeža, dobre stopalke in prijeten ročaj. Če sedež ne teče gladko ali so stopala slabo pritrjena, bo vadba hitro neprijetna.

Preverite še, ali ima naprava zložljivo oziroma dvižno konstrukcijo, saj so veslaške naprave po dolžini med večjimi kardio napravami. Za domačo uporabo so zelo praktična tudi transportna kolesca.

Veslaško napravo pravilno uporabljate tako, da gib začnete z nogami, ne z rokami. To je najpogostejša napaka začetnikov – prehitro vlečejo z rokami, namesto da bi najprej naredili močan potisk z nogami.

Pravilno zaporedje veslaja je:

1. Potisk z nogami – najprej se odrinete z nogami nazaj.
2. Delo trupa – ko se noge iztegujejo, se trup rahlo nagne nazaj iz kolkov. Hrbet naj ostane raven.
3. Poteg z rokami – šele na koncu potegnete ročaj proti spodnjemu delu reber.
4. Vračanje nazaj – najprej iztegnete roke, nato se trup nagne naprej, šele nato pokrčite noge in se s sedežem vrnete naprej.

Med veslanjem ne vlecite sunkovito, ne grbite hrbta in ne začnite giba z rokami. Veslaj mora biti tekoč: noge – trup – roke, pri vračanju pa obratno: roke – trup – noge.